INTERVJU Z DekanjO UL FGG:

prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, uni. dipl. inž. grad.

 

Spoštovani bralci, v prvi letošnji izdaji imamo priložnost prebrati besede naše novoizvoljene dekanje, prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov. Študenti gradbeništva in okoljskega gradbeništva jo poznajo kot predavateljico številnih predmetov s področja gradbenih materialov. V tem intervjuju pa boste vsi imeli priložnost prebrati, kako razmišlja in s kakšnimi problemi se pri svojem delu srečuje izvrstna strokovnjakinja naše stroke.

  1. Intervju bom začel kronološko. Kako to, da ste se odločili za študij gradbeništva? Glede na Vašo bogato kariero, ali menite, da je bila to pravilna odločitev?

V osnovni in srednji šoli sta bila moja najljubša predmeta matematika in fizika. Pri fiziki mi je bila najbolj všeč mehanika, elektrike pa nisem marala. Ko sem se odločala za študij, sem izbirala med programi na področju inženirstva, saj je bil inženirski poklic takrat zelo cenjen v družbi. Na informativnih dneh sem obiskala tri različne fakultete, med njimi tudi takratno Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Predstavitev študija gradbeništva na fakulteti me je navdušila. Še danes vidim pred seboj ogromen jez hidroelektrarne, ki ga je v svoji predstavitvi pokazal profesor Rudi Rajar in nam zagotovil, da bomo tudi mi znali sprojektirati tovrstne konstrukcije. Dokončna odločitev za študij gradbeništva pa je povezana tudi s kadrovsko štipendijo podjetja SGP Pomurje Murska Sobota (predhodnik današnjega podjetja POMGRAD d.d.), ki mi je omogočila brezskrben študij.

Za študij gradbeništva bi se odločila ponovno, saj so inženirske veščine, ki jih pridobi diplomant, uporabne na mnogih področjih delovanja. Poleg tega je velik poudarek na veščinah s področja numeričnega modeliranja in informatike. Sama sem zaključila študij na konstrukcijski smeri, pri čemer sem se osredotočila na armiranobetonske konstrukcije. Sodelovala sem celo pri nekaj projektih armiranobetonskih in zidanih stavb, tako da sem opravila tudi strokovni izpit.

Moji študentje veste, da sem danes nosilka predmetov s področja gradbenih materialov in gospodarjenja s sekundarnimi in odpadnimi snovmi. Z gradbenimi materiali, predvsem z betonom, sem se začela zares ukvarjati v času podiplomskega študija. Doktorirala sem na področju s polimeri modificiranih betonov, ki so danes ponovno zelo atraktivni v rešitvah prepustnih, povoznih površin iz drenažnega betona, ki pomagajo hladiti mesta. Različni raziskovalni projekti, v katerih sem sodelovala, so me popeljali še na področje materialov za kulturno dediščino in senzorskih tehnologij za spremljanje lastnosti materialov. Delo na področju kulturne dediščine ima to dodano vrednost, da je treba poznati tudi zgodovino razvoja materialov in tehnologij, ki je tesno povezana z razvojem civilizacij, arhitekture in umetnosti. Umetnostni elementi, kot so freske, mozaiki, ometi, pa so neločljiv del elementov stavb.

 

  1. Študentje gradbeništva in okoljskega gradbeništva Vas poznamo kot izvrstno predavateljico predmeta Gradiva. Od kod izvirata Vaš interes in energija za pedagoško delo? Kako pomembno se Vam zdi pedagoško delo za Vaš strokovni razvoj?

Ko sem se odločila za študij gradbeništva, si nisem predstavljala, da bom nekoč visokošolska učiteljica. Naj kot zanimivost povem, da sem v srednji šoli študij fizike izločila zato, ker nisem želela biti učiteljica. Ko sem zaključevala s pisanjem disertacije, se je odprlo mesto asistenta pri predmetu Gradiva in po spletu okoliščin sem bila jaz tista, ki je zasedla to mesto. S tem se je začela moja kariera poučevanja na fakulteti. Moram reči, da sem zelo rada vodila vaje pri Gradivih, še posebej praktični del v laboratoriju. Prehod na predavanja je bil relativno preprost, saj sem morala že prej obvladati tudi vso teorijo, da sem ustrezno izvedla vaje.

Čeprav visokošolski učitelji delujemo raziskovalno na področjih, kjer prenašamo najnovejša dognanja na študente, raziskovalna odličnost še ne pomeni, da smo tudi dobri pedagogi. Zato je nujno, da se izobražujemo tudi na področju pedagogike in novih pristopov k poučevanju. Jaz rada učim in sem vesela, če študente snov zanima in sodelujejo v diskusiji. Mladi mi vračate s svojo radovednostjo, zagnanostjo in energijo.

Razlaganje tehnologij proizvodnje materialov, povezav med mikrostrukturo in lastnostmi ter okoljem in propadanjem na različne načine, če snov študentom ni razumljiva, velikokrat pripelje do drugačnih pogledov na problematiko, s katero se raziskovalno in strokovno ukvarjam, in s tem do boljših rešitev.

  1. Vsi vemo, v kakšni krizi se je pred nekaj leti znašla gradbena stroka. Zdaj je stanje veliko boljše, kar lahko vidimo tako tisti iz stroke kot tudi laiki. Ali mislite, da se danes splača študirati gradbeništvo? Kaj so, po Vašem mnenju, glavne prednosti gradbene stroke v primerjavi z drugimi inženirskimi strokami?

Prepričana sem, da imajo diplomanti študijev gradbeništva na naši fakulteti veliko zaposlitvenih možnosti in to na zelo različnih področjih. Študenti se verjetno še ne zavedate, koliko različnih kompetenc pridobite med študijem, na izmenjavah v tujini in v okviru praktičnega usposabljanja v podjetjih. Inženirska znanja postajajo vedno bolj cenjena. Če primerjam gradbeno stroko z drugimi strokami, je najbolj očitna razlika ta, da gradbeniki prioritetno zagotavljamo varnost grajenega okolja, pri najnižji možni uporabi virov in posegov v okolje ter pri najnižji možni ceni. Z napredkom poznavanja materialov, analiznih metod in tehnologij omogočamo hitrejšo gradnjo, drznejše rešitve in dolgo življenjsko dobo konstrukcij. Izzive rešujemo celostno in v postavljenih rokih. Naši izdelki imajo velike dimenzije, so vsepovsod okrog nas in zagotavljajo izpolnjevanje bistvenih potreb človeka – bivališča, šole, bolnišnice, cerkve, trgovine, pisarne, industrijski obrati, prometnice, mostovi, predori, hidroelektrarne, hladilni stolpi, odlagališča odpadkov …

  1. Navezal bi se na prejšnje vprašanje. Ali mislite, da bi lahko prišlo do podobne krize v stroki v prihodnosti? Ker se danes nobenega pogovora ne da opraviti, ne da bi omenili COVID-19, me zanima, kakšno je Vaše mnenje o tem, kako je virus vplival na razvoj ali stagnacijo stroke in gradnje na splošno v zadnjih dveh letih?

Gradbena stroka je na krize navajena in se z njimi vedno znova sooča. Jaz sem prvo krizo gradbeništva doživela, ko sem diplomirala. Kljub kadrovski štipendiji me podjetje SGP Pomurje ni želelo zaposliti. Zato pričakujem novo krizo tudi v prihodnje. Ocenjujem pa, da so danes skrajnosti večje, ker se premalo pozornosti posveča dolgoročnemu načrtovanju naložb v potrebno javno infrastrukturo. Bolezen COVID-19 gradbenega sektorja ni ustavila, saj so se podjetja hitro prilagodila na nove razmere in delala skoraj normalno. V času epidemije se je gradbeni sektor izkazal kot ena najodpornejših gospodarskih panog. Zaradi izziva novih infrastrukturnih projektov v Sloveniji ali specifičnih zahtev glede gradbenih proizvodov v zahodnih državah EU, ki jih morajo izpolniti izvozniki, so številna podjetja v tem času vlagala v razvoj in preverjanje novih tehnologij ali izboljšanih proizvodov. Zaključim lahko, da je v času bolezni COVID-19 gradbena stroka napredovala.

 

  1. Funkcija dekana je zelo pomembna in odgovorna. Kaj Vas je pripeljalo do odločitve za kandidaturo? Kakšne so Vaše želje in cilji za trenutni mandat? Kje vidite fakulteto ob koncu Vašega mandata ?

V vodstvu UL FGG sem že od leta 2013, saj sem bila 8 let prodekanja za gospodarske zadeve. Na tej funkciji sem od blizu spoznala delovanje fakultete in pridobila veščine vodenja večjega sistema. Hkrati sem dobila pregled nad delovanjem vseh treh oddelkov fakultete. Kandidirala sem zato, ker verjamem, da lahko določene stvari spremenim na bolje. Najlažje se je pritoževati, če ti kaj ni prav. Precej težje je stvari izboljšati. Verjamem, da lahko že majhni koraki v pravo smer pripeljejo do pomembnih izboljšav. Zato se trudim, da se cenita delo in prizadevanje prav vsakega zaposlenega na fakulteti, da se sliši glas študentov in da se njihove pripombe upoštevajo. Svojo vizijo za UL FGG sem predstavila pred volitvami. Poudarek je na odličnem poučevanju inženirjev gradbene, geodetske in vodarske stroke, ki vključuje izobraževanje strokovnih, suverenih, odgovornih, etičnih in okoljsko ozaveščenih inženirjev. Na koncu svojega mandata bi želela ugotoviti, da sem uspešno zagnala procese, ki vodijo do zastavljenih ciljev. Iz izkušenj, ki sem jih pridobila kot prodekanja za gospodarsko dejavnost, vem, da je za uspešen zaključek pomembnih projektov potreben čas in štiri leta mandata velikokrat niso dovolj. Vsekakor si bom prizadevala, da bo v tem mandatu akreditiran enovit magistrski študijski program gradbeništva.

 

  1. Vi ste prva dekanja v zgodovini UL FGG. Kako je to vplivalo na Vašo odločitev za kandidaturo? Kakšen se Vam zdi položaj žensk v akademskem okolju?

Res sem prva dekanja UL FGG, vendar to ni bil motiv za mojo kandidaturo. Mislim, da ženske pogledamo na izziv ali problem bolj celostno, z zelo različnih vidikov. Zato tudi redkeje kandidiramo za vodilne položaje, saj se zavedamo, kakšne so lahko posledice za naše zdravje in družino. Sama sem kandidirala šele, ko je hči odrasla. Položaj žensk v akademskem okolju se vsekakor izboljšuje. Deset od šestindvajsetih članic Univerze v Ljubljani vodimo dekanje. Zanimivo je, da prihajamo večinoma s tehniških in naravoslovnih fakultet. Na tehniških in naravoslovnih fakultetah je tudi vedno več rednih profesoric.

 

  1. Kako uspete uskladiti vse obveznosti, ki jih trenutno imate? Bi nam študentom dali kakšen nasvet, saj je prav organizacija časa za večino največji problem v času študija. Ali Vam trenutno ostane kaj prostega časa? Kako ga preživljate?

Trudim se, da si obveznosti ustrezno razporedim. Postavim si prioritete in določena vabila zavrnem. Ne morem reči, da sem zelo organizirana. Zato velikokrat delam pozno v noč, da izpolnim vse obveznosti. Moja prednost je v tem, da kar začnem, tudi končam. Za to se lahko zahvalim mami, ki je bila pri vzgoji izjemno vztrajna. Kot študentka sem bila »kampanjc« glede študija teorije, sem pa vedno sproti delala vaje. Pristop nikakor ni optimalen, je pa pri meni deloval. Študentje ste zelo različni in ne obstaja obrazec, ki bi deloval pri vseh. Pomembno je, da uravnotežite študij in prostočasne dejavnosti. Poskusite čim bolj razumeti snov in se ne učite na pamet. Izkoristite znanje učiteljev in asistentov in sprašujte, če vam snov ni jasna. Ugotovili boste, da vam tovrsten pristop omogoča bolj učinkovito pridobivanje znanj in več časa za druge dejavnosti.

Prostega časa nimam veliko. Tudi zato ker je moja strast eksperimentalno raziskovalno delo na področju betonov in historičnih malt znotraj odličnih interdisciplinarnih timov. Istočasno delam kot ekspert s področja betonov za Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost, na projektu odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kar je velik strokovni izziv. Drugače pa zelo rada potujem in spoznavam različne kulture. V vsakem mestu, ki ga obiščem, si ogledam arhitekturne in inženirske dosežke, prirodoslovni muzej, center znanosti ter obiščem knjigarne, galerije, parke in živalski vrt. Že vnaprej preverim, ali so v galerijah in muzejih posebne razstave. V Londonu si obvezno ogledam še gledališko predstavo ali muzikal. Vedno obiščem tudi tržnico. Zelo ljubi sta mi tržnica v Solunu v Grčiji in Borough Market v Londonu.

 

  1. Za konec bi Vas prosil še za kakšno modro besedo. Kaj bi povedali svojim študentom? 

Vsi imamo vzpone in padce. Pomembno je, da nas neuspeh ne potolče, ampak smo sposobni najti dovolj energije, da se poberemo. Do zastavljenega cilja pelje veliko poti. Ene so ravne, druge bolj zavite. Zato nikoli ne obupajte. Tudi bolezen COVID-19 in posledično zelo okrnjeno socialno življenje in drugi stiski, ki ste jih doživljali, vzemite kot izkušnjo, ki vam bo omogočila najboljši odziv v podobnih situacijah.

 

Avtor: Đorđe Đukić