Voznika, ki se po Soški dolini ne vozi vsak dan, zagotovo takoj prepoznaš, saj tam vsakdo z veseljem malo zmanjša hitrost in »pofirbca« skozi okno jeklenega konjička. Vsakič znova, ko se voziš ob smaragdni lepotici, opaziš kakšno malenkost, ki je pred tem še nisi. Ena taka majhna podrobnost – mala obcestna tabla Jezero ČHE Avče, ki se nahaja nekaj sto metrov iz naselja Kanal – mi je letos ukradla pogled ter me prisilila, da obrnem avto in ji sledim. 

 

Dostop do jezera je speljan po 8 km dolgi ovinkasti cesti do Banjške planote, kjer te v vasi Kanalski vrh najprej pozdravijo domačinke – krave. Zgrešiti ga ne moreš, saj grajena okolica kar bode v oči. Jezero je bilo zgrajeno leta 2009 v naravni kotanji v bližini vasi. Na 30 cm debeli tamponski podlagi sta dve plasti asfaltnih oblog proti vremenskim vplivom, zaščiteni z vročim bitumenskim mastiksom – vse to z namenom popolne vodotesnosti. Po pobočju Avškega Kuka poteka 1567 metrov dolg tlačni cevovod, ki ga z zgornjim bazenom povezuje dovodni tunel. Po 521 metrih višinskega padca pa tlačni cevovod poveže dovodni tunel s strojnico. Cevi so napeljane deloma na površju, deloma pa pod zemljo. 

 

Čemu je jezero sploh namenjeno? Na 15 hektarih je založenih 2,2 milijona kubičnih litrov vode (za lažjo predstavo: toliko vode bi povprečen prebivalec Slovenije porabil v 100 letih), ki jih črpajo iz Soče na akumulaciji Ajba, in ki so namenjeni pridobivanju električne energije. Črpalna hidroelektrarna Avče pravzaprav deluje s precejšnjo električno izgubo (približno 130 GWh/letno), vendar je njena vloga v sistemu pridobivanja električne energije v Sloveniji vseeno zelo pomembna. Potencialna energija, shranjena v obliki vode v jezeru, omogoča proizvodnjo elektrike v času večje porabe oziroma predstavlja rezervo ob nenadnih izpadih večjih elektrarn. Jezero se napolni v nočnem času, ko je porabnikov električne energije manj (po domače: Ko je poceni tok) ter izkorišča t. i. »jalovo energijo«. Premišljeno delovanje takšne elektrarne omogoča bolj ekonomično rabo električne energije in ima 77 % izkoristek. 

 

Elektrarna je z obratovanjem začela leta 2010, zato letos mineva ravno okroglih 10 let njenega delovanja. V skrbi za delovanje so pred dobrim letom poskrbeli tudi za redna vzdrževalna dela na turbini in generatorju. Delovanje HE je bilo zaradi tega slabe pol leta onemogočeno. Remont je izvedla japonska družba HMH Corporation v sodelovanju s še nekaj lokalnimi podjetji in partnerji iz drugih držav po Evropi.  

 

Ko so objekt umeščali v prostor, so poskušali čimbolj upoštevati naravne značilnosti okoliša ter izboljšati lokalno gospodarstvo s turizmom. Jezero je med drugim priljubljena točka kolesarjev in nedeljskih pohodnikov. Seveda ni primerno kopanje in je z vseh strani zaščiteno z ograjo. Fotografi se morajo torej povzpeti na bližnji kucelj, da v objektiv ne ujamejo le asfalta in ograje, temveč tudi vodo in kakšen razgled. Pri raziskovanju okolice lahko naletimo tudi na t. i. biotop – majhen zapuščen park, ki je bil ob izgradnji namenjen druženju in piknikom, danes pa ponuja možnost za bolj mističen sprehod v samoti. 

 

Črpalna HE Avče je trenutno edina elektrarna svoje vrste v Sloveniji, vsekakor pa ne zadnja. Na nasprotnem koncu Slovenije v sredogorju Kozjak se že načrtuje izgradnja še večjega jezera in elektrarne. Takšne HE predstavljajo prihodnost slovenske energetike. Razpršenost pridobivanja energije iz obnovljivih virov (sončne in vetrne elektrarne) namreč zahteva vse večje potrebe po sistemskih rezervah večjih kapacitet. Z njimi je namreč možno prilagajanje elektroenergetski proizvodnji in vzdrževanje stabilnosti sistema. 

Laura Rant