Most Hong Kong–Zhuhai–Macause se nahaja  ob izlivu reke Pearl in je mega infrastrukturni projekt za prečkanje morja. Sestavljen je iz vrste mostov, podmorskih predorov, viaduktov in umetnih otokov, ki povezujejo posebno upravno regijo Hong Kong, mesto Zhuhai v provinci Guangdong in posebno upravno regijo Macao. Projekt povezuje tri večja mesta, ki se nahajajo na delti reke Pearl na Kitajskem. Most Hong Kong–Zhuhai–Macao (krajše HZM; (ang.) Hong Kong–Zhuhai–Macau Bridge, krajše (HMB)) imenujejo tudi inženirsko čudo. Je 55 km dolg sistem, ki ga sestavljajo trije mostovi, podmorski predor in štirje umetni otoki. Je najdaljši morski prehod in najdaljša neprekinjena povezava na odprtem morju na svetu.

S projektom so dosegli cilje na več področjih: zmanjšali so povpraševanje po pretoku potnikov in tovora med Hong Kongom, celinsko Kitajsko (zlasti med zahodno regijo rečne delte Pearla) in Macaom, s tem da so vzpostaviti novo kopensko prometno povezavo med vzhodnim in zahodnim bregom reke Pearl. Na ta način so povečali gospodarski in trajnostni razvoj treh večjih mest v regiji. Most HZM je bil zasnovan tako, da bi zdržal 120 let, gradnja pa je stala 127 milijard juanov (16,3 milijarde evrov). Stroški gradnje glavnega mostu so bili ocenjeni na 51,1 milijarde juanov (6,6 milijarde evrov), ki so jih financirali iz bančnih posojil in so se porazdelili med vlado celinske Kitajske, Hong Kongom in Macaom. Prvotno naj bi bil most za promet odprt konec leta 2016, vendar je bil objekt dokončan šele 6. februarja 2018. Most HZM je na otvoritvi, 24. oktobra 2018, odprl kitajski voditelj Xi Jinping.

Gradnja in financiranje 

Decembra 2001 je zakonodajni svet Hong Konga sprejel predlog, s katerim je upravo pozval, naj razvije logistično industrijo, vključno z gradnjo mostu, ki povezuje mesta Hong Kong, Zhuhai in Macao. Septembra 2002 so se na Kitajsko-Hongkonški konferenci o usklajevanju glavnih infrastrukturnih projektov dogovorili o prometni povezavi med Hong Kongom in zahodno regijo rečne delte Pearlhong. Za koordinacijo projekta je bila leta 2003 ustanovljena skupina za usklajevanje vnaprejšnjega dela pri mostu HZM. Uradniki s treh strani so reševali vprašanja, kot so: pristajalne točke in trase mostu, delovanje mejnih prehodov in financiranje projektov.

Avgusta 2008 se je kitajska centralna vlada, ki so jo sestavljale vlade: Guangdonga, Hong Konga in Macaa, dogovorila o financiranju 42 % skupnih stroškov. Preostalih 58 % so predstavljala posojila pri kitajski banki. Marca 2009 so poročali, da so se kitajska centralna vlada, Hong Kong in Macao dogovorili o financiranju 22 % skupnih stroškov. Preostalih 78 % so sestavljala posojila konzorcija bank, ki ga je vodila kitajska banka.

Gradnja projekta HZM se je začela 15. decembra 2009 na kitajski strani, takratni stalni član politbiroja in podpredsednik kitajske vlade Li Keqiang je imel slovesni govor ob začetku. Gradnja odseka v Hong Kongu se je začela šele decembra 2011 zaradi pravnega problema v zvezi z vplivom mostu na okolje. Geotehnična dela, povezana s projektom, vključno z melioracijami na kopnem in na morju, podmorskimi predori, umetnimi otoki, zemeljskimi zadrževalnimi objekti in cestnimi deli so bila obsežna, raznolika, zahtevna in zapletena.

Konstrukcija 

Most HZM je dolg 55 km in je sestavljen iz treh glavnih odsekov: glavnega mostu sredi izliva reke Pear l(29,6 km), povezave s Hong Kongom na vzhodu (12 km) in povezave z mestom Zhuhai na zahodu izliva (13,4 km). Glavni most, največji del projekta HZMB, je sistem most-otok-tunel, ki so ga zgradile oblasti celinske Kitajske. Povezuje umetni otok, na katerem se nahajajo mejni prehodi s celinsko Kitajsko, na zahodu povezuje Macao, Hong Kong pa na vzhodu. Ta odsek vključuje 22,9 km dolg viadukt in 6,7 km dolg podmorski tunel, ki poteka med dvema umetnima otokoma. Viadukt prečka izliv reke Pearl s tremi mostovi v razponu med 280 in 460 m  ter omogočajo ladijski promet pod mostovi.

Čeprav most HZM povezuje dve levo vozeči prometni območji, in sicer Hong Kong in Macau, je vožnja na samem mostu urejena po sistemu desno potekajočega prometa, enako kot v mestu Zhuhai in drugih regijah Kitajske. Tako morajo vozniki iz Hong Konga in Macaa uporabiti prehodne viadukte, da ob vstopu na most preklopijo na desno vozeči sistem prometa in ob zapuščanju mostu, ko se vrnejo v Hong Kong in Macao, nazaj na levo vozeči promet. Promet med Zhuhaiem in mostom ne zahteva pretvorbe levo-desno, saj pri obeh velja desno vozeči sistem prometa.

Most je bil zasnovan  tako, da bi zdržal potrese in tajfune.  Pri gradnji so uporabili 400 000 ton jekla, kar bi zadostovalo za gradnjo 60 Eifflovih stolpov. V preteklosti bi potovanje med Zhuhaiem in Hong Kongom trajalo do štiri ure, novi most pa je to pot zmanjšal na 30 minut. Celoten gradbeni projekt je bil dokončan 6. februarja 2018.

Ponarejeni testi 

Leta 2017 je hongkonška Neodvisna komisija proti korupciji (ICAC) aretirala 21 zaposlenih (dva starejša direktorja, štirinajst laboratorijskih tehnikov in pet laborantov) podjetja Jacobs China Limited, izvajalca gradbenega in razvojnega oddelka. Aretirani so bili zaradi ponarejanja rezultatov testov, s čimer bi lahko zakrili morebitno nevarnost mostu in ogrozili življenja ljudi. Decembra 2017 je laboratorijski tehnik krivdo priznal in bil obsojen na osem mesecev zapora, ostali pa čakajo na obsodbo. Hongkonško ministrstvo za avtoceste je po razkritju ponarejenih rezultatov znova izvedlo teste in ugotovilo, da vsi rezultati testov ustrezajo varnostnim standardom.

Promet na mostu 

Na začetku na mostu skorajda ni bilo avtomobilov ali tovornjakov. Po poti so se vozili zasebni avtobusi. Na hongkonškem terminalu je bila gneča v vrsti za avtobuse. Zasebni vozniki, ki želijo prečkati most, morajo pridobiti posebna dovoljenja, ki se dodelijo po strogem sistemu kvot. Vsa vozila morajo plačati tudi cestnino. Za prebivalce Hong Konga, ki se želijo voziti do mesta Zhuhai, ki se nahaja v provinci Guangdong, je na voljo le 10 000 dovolilnic. Dovoljenja veljajo pet let. Dovoljenja lahko prejmejo samo ljudje ali organizacije, ki so na kopnem prispevale določene finančne ali politične prispevke. Oblasti so sprva ocenile, da bo most vsak dan prečkalo 9 200 vozil. Pozneje so znižali ocene. Lokalni mediji poročajo o tem, da so posebne kamere na mostu pozorne na voznike, ki med drugim kažejo znake utrujenosti, tj. če trikrat zazehajo, potem o tem obvestijo oblasti. Medtem ko so se na celinskem delu izgradnje mostu veselili, so bili v Hong Kongu precej bolj zadržani. Predvsem jih je skrbelo, da bodo mesto preplavili turisti s celinske Kitajske.

Most smrti 

Most je bil deležen kar nekaj kritik. Nekateri lokalni mediji so ga poimenovali »most smrti«. Med gradnjo mostu se je poškodovalo okrog 300 delavcev, 19 jih je umrlo. Zaskrbljeni so bili tudi zaradi vplivov gradnje na okolje. Okoljske organizacije so mnenja, da je projekt resno škodoval morskemu življenju na tem območju – vključno s kritično redkim kitajskim belim delfinom. Menijo, da je škoda, ki je bila storjena v morju zaradi projekta, nepopravljiva in da se število belih delfinov ne bo nikoli več povečalo.

Deja Mavri