Če nekdo misli, da se je rodil v obdobju, ko je prepozno za raziskovanje sveta in prezgodaj za raziskovanje vesolja, se verjetno moti! Svet, ki je nama bližnji od vesolja, ima še vedno svoje potrebe po inovativnih rešitvah. Še vedno imamo veliko za narediti. Eden izmed projektov, katerega cilj ni upočasnitev družbe, ampak jo dodatno povezati, je tako imenovani projekt Hyperloop.

Najprej nekaj besed o tem, kaj sploh je Hyperloop. Hyperloop je zatesnjena cev ali sistem cevi, v katerih vlada območje z nizkim zračnim tlakom skozi katere lahko »vlak« potuje v bistvu brez zračnega upora ali trenja.

Kako se je ideja rodila? Kot vsi veliki tehnološko-znanstveni ter sociološki preboji ima tudi ideja za Hyperloop svojo zgodovino. Med tremi največjimi »krivci« zanjo so: Robert Goddard, ki je znan kot oče  raketne znanosti v ZDA, Eric Laithwaite, angleški elektroinženir znan kot oče «Magleva« ter izumitelj linearnega indukcijskega motorja. Tretji, ki je direktno povezan z originalno idejo je Elon Musk, ki se je leta 2013  kot prvi domislil koncepta ter prve zasnove za Hyperloop kot transporta prihodnosti.

Primarni cilj projekta Hypreloop prevoznih sredstev je skrajšanje časa potovanja na velikih razdaljah. Druga pomembna lastnost je razvoj okolju prijaznega transportnega sistema.

Kako deluje Hyperloop? Hyperloop so v bistvu transportna sredstva, podobna vlakom, ki imajo dve pomembni tehnološke značilnosti. Prva od teh je, da uporabljajo sistem Maglev (ang. Magnetic Levitation), ki omogoča, da se celotni voziček pri premikanju s pomočjo magnetov dvigne iz proge in lebdi v zraku, hkrati pa ga drugi magneti potiskajo  naprej. Druga je, da naj bi se ta transportna sredstva vozila po posebej dizajniranih ceveh, v katerih je s pomočjo izsesavanja zraka zagotovljen vakum. Na ta način je izločeno trenje oz. zračni upor, kar omogoča izredno visoke hitrosti. Predpostavke so, da bi se taka prevozna sredstva lahko gibala s hitrostjo do 1200 km/h, kar  so seveda hitrosti v hipersoničnem rangu.

Kakšne so prednosti takega načina transporta? Hyperloop transportni sistem ima poleg izjemno velike hitrosti prevažanja blaga in ljudi tudi druge prednosti. To so okolju prijazna prevozna sredstva, ki ne izpuščajo CO2, hkrati pa bi, če bi v celoti zamenjali klasične vlake, avtomobile in letala, zmanjšali tudi raven izpusta CO2. Hyperloop sistemi bi bili  dostopni v mestih, za razliko od letališč, in zato ponujajo možnost, da potniki dodatno prihranijo pri času transporta. Na ta način bi lahko zagotovili, da bi šel človek zjutraj v službo v 800 km oddaljeno mesto, a bi se zvečer spet vrnil domov. Na ta način bomo imeli več priložnosti za delo, pri tem pa nam ne bi bilo potrebno biti ločeni od svojih bližnjih.

Kako daleč so z razvojem projekta? Ta projekt je relativno mlad, vendar drag. Da se lahko doseže komercializacija projekta, je najprej potrebno narediti ogromno testov ter doseči ustrezne standarde. Kdaj lahko pričakujemo, da se bo  zapeljal prvi Hyperloop, je odvisno od več faktorjev, najbolj pomembni so: tehnološki razvoj, politična volja ter denar. V svetu trenutno med seboj tekmuje več podjetij, kot tudi same države. Najbolj realna pričakovanja so, da se takšni sistemi vpeljejo v komercialno rabo do leta 2030.

Kdo se ukvarja z razvojem Hyperloop sistemov? Na začetku je Elon Musk idejo predstavil kot »odprtokodno«, torej so vsi, ki so se zanimali, imeli priložnost za sodelovanje ter razvoj. Na začetku je sam Musk organiziral tekmovanja, kjer so tekmovalci, študentje in podjetniki iz različnih držav tekmovali ter svoje izdelke testirali na testnem poligonu njegovega podjetja Tesla. Ko so leta minila, je bila v projekt vložena konkretna količina denarja. Trenutno najbolj obetavno podjetje je Virgin Hyperloop One. V svojem dosedanjem razvoju so dosegli kar nekaj mejnikov. Na njihovi spletni strani piše, da so izvedli več kot 400 testov ter da so zaenkrat dosegli hitrosti do 387 km/h. Za namen testiranja v Las Vegasu imajo zgrajeno 500 m dolgo progo, kjer so že testirali model v merilu 1:1. Podjetje trenutno raziskuje možne lokacije, kjer bi bilo najbolj smiselno zgraditi sistem. Kot destinacije, ki se zaradi svoje naseljenosti, ekonomskega razvoja ter politične podpore, kažejo kot najbolj ustrezne so: Indija (Mumabaj–Punjab), Avstralija (Sidney–Melburn), Arabski Emirati (Dubai–Abu Dabi) ter številna ameriška in evropska mesta. Podjetje poskuša v svojih poročilih predstaviti ekonomske ter okoljevarstvene prednosti projekta. Kot primer bi lahko navedli možno izgradnjo proge med mestoma Čikago in Pitsburg. V analizi je navedeno, da bi taka proga skrajšala čas potovanja med mestoma iz 1h in 44 min z letalom oz. 7h in 20 min z  osebnim vozilom na samo 30 min s Hyperloopom. Redukcije v izpustih CO2 bi znašale okoli milijonov ton, ekonomska korist pa bi pa zrasla za okrog 300 milijard dolarjev.  –

Kje v tej zgodbi se nahaja Evropa? Evropa seveda ne zaostaja veliko na tem področju. Na predlog nizozemskega podjetja Hardt se je s pomočjo Evropske Unije ustanovil projekt imenovan European Hyperloop program. Projekt ima za cilj, da združi več zainteresiranih udeležencev, ki bi lahko skupaj sodelovali na tehnološkem razvoju sistemov Hyperloop. Z druge strani pa ustvarja prostor za hitrejšo standardizacijo dosežkov ter s tem omogoča hitrejšo morebitno implementacijo. Kot je že omenjeno, ima Hyperloop poleg svoje velike hitrosti  za cilj tudi okolju prijazen način transporta, kar pa je v skladu z Evropsko strategijo za 0% izpust CO2 emisij do leta 2050. Pri razlagi Evropske Komisije za 150 milijonov vrednem projektu je navedeno, da bo imel za cilj: da mesta naredi okolju prijazna in varna, da se bodo s tem odprla nova raziskovalna  področja, da se bo podprla trajnostna industrializacija, se bo promovirala gradnja obstojne infrastrukture, kar pomeni tudi obnovo in prilagoditev obstoječe, in s tem končni cilj, da povzroči večje socialno-ekonomske koristi v času obratovanja. Za namen realizacije projekta na Danskem se bo odprl European Hyperloop center, kjer bo narejena 2,6 kilometra dolga ter 1,4 m v premeru široka proga za izvajanje testov.

Kaj pa imamo s tem projektom skupnega mi gradbeniki? Gradbeniška stroka bo seveda odigrala ključno vlogo, če tak projekt pridobi odobritev za realizacijo. Načrtovalci mest bodo morali trase speljati čez najbolj gosto naseljena mesta, s ciljem da se dosedanji kaotični transport razbremeni. Osnovna zamisel je, da bodo cevi naslonjene na velike stebre (pilone), ki bodo gledali nekaj metrov iz zemlje. Na ta način naj bi se zagotovili zgolj manjši direktni posegi v okolico. Seveda bodo zaradi zahteve po vakuumu ter zaradi izjemne hitrosti Hyperloop kabine cevi zelo občutljive. Zato je potrebno zagotoviti poseben odziv konstrukcije pri potresni obtežbi ali obtežbi vetra, kar je samoposebi poseben inženirski izziv. Piloni, ki bi bili sposobni izpolnjevati te zahteve, morajo biti ustrezno temeljeni, zaradi česar podjetja oz. organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem Hyperloop sistemov v svojih ekipah tudi imajo veliko število zaposlenih geotehnikov.

Vsaka noviteta nosi tudi svoja tveganja, zato še vedno ne moremo  s sto procentno sigurnostjo trditi, ali bomo ter kdaj bomo dobili Hyperloop za transport ljudi in blaga. Pomembno je to, da obstajajo inovativni in vztrajni ljudje. V podjetju Hardt pravijo, da so njihove sanje za svet sledeče: »Mesto kjer razdalje niso pomembne ter priložnosti, ki so odprte za vse.« Upajmo, da se te sanje čimprej ustvarijo.

Gjorgjija Pandev