S katerimi športi ste se vse ukvarjali v mladosti? Ali ste kakšen šport trenirali tudi na tekmovalnem nivoju? Je bil študij na Fakulteti za šport vaša prva izbira?

Komna, 2007

Že od nekdaj sem se ukvarjal tako s skupinskimi kot z individualnimi športi. Moj prvi stik s športom je bila orodna telovadba na začetku osnovne šole ter kasneje alpsko smučanje. V srednji šoli sem na tekmovalnem nivoju treniral atletiko. Tekmoval sem v teku na 100 metrov, v skoku v daljino ter v štafetnem teku. Kasneje sem se specializiral v teku na 110 metrov z ovirami, kjer sva s prof. Boštjanom Brankom kot sotekmovalca na atletskih prvenstvih preživela veliko skupnega časa. Po končani srednji šoli sem zaključil s tekmovalnim obdobjem.

Pri vpisu sem izbiral med tremi fakultetami in se na koncu odločil za takratno Visoko šolo za telesno kulturo, ki se je v času mojega študija preoblikovala v Fakulteto za telesno kulturo in kasneje v Fakulteto za šport. Za ta študij sem se odločil predvsem zato, ker imam rajši preventivo kot kurativo, kar pa športna dejavnost sigurno je. Lahko rečem, da je moje poslanstvo preprečevati in ne zdraviti.

Kako se je v letih spremenila struktura študentov? So današnje generacije bolj športno aktivne ali dajejo prednost študijskim obveznostim? Kako športna dejavnost vpliva na opravljanje šolskih obveznosti?

Tečaj terenskega smučanja

Sam ne želim govoriti o tem, če so študenti športno aktivni ali neaktivni, saj vsak sam izbira dejavnosti v prostem času oziroma ima različno privzgojen (športni) življenjski slog. Se pa danes z vidika zdravja športni aktivnosti posveča vedno več pozornosti. V današnjem času je gibalna zanemarjenost velik problem. Povečana telesna teža, posedanje pred televizijskimi sprejemniki, računalniki ali v lokalih ter drugih družbenih prostorih so najboljši način za destabilizacijo psiho-fizičnega ravnovesja posameznika. Če dodamo še druge dejavnike, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola in stres, je ta negativna slika še toliko hujša. Osnova za dober imunski sistem je treniranost srca in pljuč, če seveda eliminiraš ostale dejavnike tveganja.

Jaz rajši gledam študente skozi prizmo različnosti oziroma drugačnosti. Glede na to da študentje veliko svojega časa preživijo v predavalnicah, je potrebno razumeti soodvisnost med rekreacijo na prostem in zdravim počutjem. Poleg tega pa ukvarjanje s športom v prostem času študentom razvija samozavest in samospoštovanje, dviguje se tudi odnos do zdravega življenjskega sloga. Tak športnovzgojni učni prostor spodbuja študente h kritičnemu ocenjevanju življenjskih priložnosti in izzivov v sodobni družbi, saj jih med igro nenazadnje uči, da preprečujejo poškodbe in zmanjšujejo nevarnosti, ki vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje. Sočasno tudi razvijajo prostorsko percepcijo, ki jim lahko pride prav, glede na to da bodo nekoč bodoči profesionalci geodetske, vodarske in gradbene stroke.

Tečaj jadranja, 2015

Poslanstvo vsakega profesorja športne vzgoje ni samo izobraziti in vzgojiti študenta, ampak tudi vplivati nanj tako, da sprejme športni življenjski slog kot higiensko, kulturno in zdravstveno samoumevnost, tako kot na primer sprejema osebno higieno v svoj osebni ali družinski vzorec. Srečujem veliko študentov, ki se jim je športna dejavnost priskutila. Razlogi so lahko različni: lahko, da so imeli slabega športnega pedagoga v osnovni ali srednji šoli, da jih je nekdo nekam silil, da ni bilo pravega pristopa. Če pogledamo Gaussovo krivuljo, želim zajeti čim večji delež populacije na levi strani, ki v mladosti mogoče ni imel možnosti biti gibalno aktiven, da se v bistvu seznani s temi informacijami in bo tako lahko kasneje na svoje otroke drugače vplival.

 

Veliko ljudi meni, da vrhunski šport in študij na naši fakulteti ne gresta skupaj. Kaj menite vi? Na kakšne načine se fakulteta lahko prilagodi takemu posamezniku?

Naša fakulteta ima že kar nekaj let pozitiven pristop k spodbujanju te dvojne kariere in zagotavlja športniku prijazno izobraževanje. Kot fakulteta smo dobili tudi certifikat Športnikom prijazno izobraževanje za šolsko leto 2019/2020, ki sta ga podelila Olimpijski komite in Združenje športnih zvez.

Do sedaj smo imeli kar nekaj vrhunskih športnikov, pri katerih je ves študijski proces tekel brez problema in z veliko mero posluha profesorjev, ki so razumeli situacijo, v kateri se posamezni športnik nahaja. Vsak vrhunski športnik ima fokus, red in disciplino. Ve, da je njegov dan omejen s časom, zato mora biti ta pravilno razporejen. Prav zaradi tega vrhunskemu športniku ni težko usklajevati študijskih obveznosti in športa. Pustimo to, da se lahko študij zavleče. To ni pomembno: gre za to, da svojo pot tempira in je uspešen – ima dvojno kariero. Da taki osebi ne bi omogočili študija, bi bilo nesmiselno.

Lansko leto je moška košarkarska ekipa osvojila 2. mesto v Univerzitetni košarkarski ligi, kar je izredno lep uspeh naše fakultete. Na katere športne uspehe ste najbolj ponosni, odkar delujete kot profesor športne vzgoje na UL FGG?

Težko izpostavim, na kateri rezultat sem najbolj ponosen. Seveda so super vsa prva, druga ali tretja mesta, ampak sam sem najbolj vesel vsakega študenta, ki je pripravljen sodelovati v kakršni koli ekipi ne glede na rezultat. Glede na to da vse tekme univerzitetnega prvenstva potekajo ob poznih večernih urah, se marsikdo pripelje na večerno tekmo iz oddaljenega kraja, ne glede na to da ima naslednje jutro obveznosti na fakulteti. S takim odnosom se pokaže odgovornost do soigralcev in pripadnost ekipi.

Kot sem že omenil, sem izredno vesel vsakega študenta, ki se želi udeleževati športnih tekmovanj. Zato je še bolj tragično, ko katerega izmed teh študentov izgubiš. Ko vidiš posameznike, ki uspešno usklajujejo svoje študijske obveznosti z ljubeznijo do svojega športa ter se hkrati borijo še s tako zahrbtnim nasprotnikom, ostaneš praktično brez besed. Vidiš, kako je življenje v bistvu krhko: ukvarjati se z nekimi banalnimi problemi je res škoda našega časa. Zato je treba vsak trenutek izkoristiti v družbi ljudi, ki te ne motijo, in se predvsem imeti dobro. Prav zaradi tega je pomembno okolje, v katerem preživljaš vse svoje dejavnosti.

Na fakulteti organizirate različne športne dejavnosti čez celo študijsko leto. Zakaj je športno udejstvovanje pomembno za vsakega študenta?

Soteskanje, 2008

Pri organiziranju namenjam veliko pozornosti športno-rekreativnim dejavnostim v naravnem okolju kot protiutež umskemu delu, glede na to da študenti večino časa preživijo v predavalnicah. Sam sem zelo vesel, da imamo na fakulteti vodstvo, ki se zaveda pomembnosti športno-rekreativne dejavnosti in podpira organizirano športno vzgojo, ki je namenjena študentom, bodočim intelektualcem, da sprejmejo šport kot vrednoto za doseganje zdravega in aktivnega načina življenja. Sam poskušam skrbeti, da je športni program na fakulteti čim bolj raznovrsten, da imajo študenti možnost široke palete izbora, še posebej, ker se marsikdo kakšne dejavnosti ni nikoli udeležil ali jo preizkusil kot mladostnik oziroma otrok. Dostikrat srečam kakšnega bivšega študenta, ki mu je žal, da ni še bolj izkoristil tovrstnih dejavnosti in aktivnosti, ki smo mu jih na fakulteti ponujali.

Ekipni zmagovalci družabnih iger

Predvsem pa želim ozavestiti, da je šport del telesne higiene, tako kot je to osebna higiena. Predvsem na dolgi rok je kakovost življenja brez športa slabša. Zdrav duh potrebuje tudi zdravo telo. Zaradi načina življenja in stresa je danes v velikem porastu depresija, ki je pogosta tudi med mladimi. Zadeva, ki nevtralizira tako negativno psihično stanje, je zagotovo aerobna dejavnost, kot so na primer tek, kolo, hoja. Šport te tudi nauči, da znaš pravilno oceniti situacijo, v kateri se nahajaš. Ko je potrebno v neki življenjski situaciji reagirati, potrebuješ reakcijski čas in »anticipacijski tajming«. Z »anticipacijskim tajmingom« lahko rahlo vnaprej predvidiš, kaj se bo zgodilo, in znaš na to tudi reagirati. Šport je šola za življenje preko telesne kulture.

Timotej Jurček