Študentska leta ste preživeli na Fakulteti za matematiko in fiziko, danes pa kot asistent svoje znanje prenašate na študente naše fakultete. Zakaj ste se odločili za študij fizike in kako je prišlo do pedagoškega poklica?

Veliki kanjon, ZDA

Študentska leta sem sicer začel na Fakulteti za strojništvo, kjer sem eno leto študiral letalstvo in v tistem času tudi letel z jadralnim letalom. Zaradi veselja do fizike in želje po odkrivanju novih pojavov in zakonitosti narave pa sem po enem letu vpisal študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko, ki sem ga nato tudi dokončal. Mogoče bi kdo danes rekel, da sem na Fakulteti za stronjištvo izgubil eno leto, a meni se zdi ravno nasprotno. Ravno zaradi tega leta in nato prepisa na fiziko sem danes lahko trdno prepričan, da je fizika res tisto, kar me veseli. Torej, če ste sami v dvomih, vam priporočam, da enostavno poskusite in se prepričate. Saj veste, pri osemdesetih boste kakšno leto ali dve lahko mirno zanemarili.

Moja nadaljnja pot je bila precej tipična za raziskovalce. Po diplomi sem bil mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, nato sem bil nekaj več kot dve leti na podoktorskem usposabljanju v Avstraliji, zatem še dve leti zaposlen na Institutu Jožef Stefan preko lastnega ARRS projetka, nato pa sem redno zaposlitev našel na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Če primerjamo čas vašega študija in čas študija danes, katera je tista največja sprememba, ki jo opazite v procesu študija takrat in danes? Kaj bi bilo po vašem mnenju treba spremeniti oziroma izboljšati, da bo študij še kvalitetnejši? Kje imamo študentje največ rezerve?

Včasih se je glasnost v predavalnici povečala, ko je profesor odšel iz predavalnice, danes pa se mi zdi, da se nekoliko poveča šele s prihodom profesorja. 🙂

S prof. Tohyamo iz Tokyo University of Science pod Begunjščico

Mislim, da nekih res bistvenih sprememb ni. Še vedno se od študentov pričakuje trdo delo. Je pa cel kup manjših sprememb. Mi na primer nismo imeli tutorjev študentov, tutorjev učiteljev, mentorjev, svetov letnika, tako dobrih spletnih učilnic, kar so gotovo pozitivne pridobitve. Po drugi strani pa tudi nismo imeli pametnih telefonov z Youtubom, igricami, Facebookom, spletom in tako dalje, ki pa se mi zdijo predvsem motilci poglobljenega razmišljanja in učenja. Tako bi vam priporočal, da si rezervirate dovolj časa za poglobljeno delo in učenje brez distrakcij in tudi, da si rezervirate dovolj časa za dobro zabavo ali sprostitev brez distrakcij oziroma skrbi, da do takrat niste dovolj naredili.

Zdi sem mi, da imate študentje še največ rezerve glede notranje motivacije. Ko sem jaz študiral, nisem hodil na predavanja zato, da bi nekoč imel neko službo, ampak sem hodil na predavanja predvsem z željo, da bi izvedel za kakšen nov pojav v naravi ali da bi kakšen nov pojav razumel. In nekaj takšnih predavanj z »vau« efektom se še danes dobro spominjam in upam, da vam jim bomo današnji profesoji uspeli priskrbeti čim več. Tako vam priporočam, da najdete tisto pravo motivacijo in željo in tisto, kar se vam res zdi pomembno in bi radi dosegli, in potem bodo šle stvari lažje in hitreje. Verjamem, da to v današnjem času distrakcij, senzacij in spektakla ni enostavno, a verjemite, da na primer nov most ali rešen določen problem prekašata marsikateri spektakel, ki dostikrat živi le v digitalnem svetu in tehnično ni kaj dosti več kot kopica prerazporejenih elektronov v majhnem kosu snovi v trdem disku.

Pred skoraj enim letom ste z metodo, ki je bila razvita na Instutu Jožef Stefan v Ljubljani potrdili eksperiment, ki je povezan z visokotemperaturno superprevodnostjo. Nam lahko poveste, kako so potekale raziskave in kakšen je pomen vašega odkritja?

Že leta 2015 sem spisal članek, v katerem sem želel poudariti nov pogled in razlago obnašanja upornosti na primer v visokotemperaturnih superprevodnikih. Šlo je predvsem za povezavo upornosti z difuzijo elektronov in nabojno susceptibilnostjo. Pojav difuzije v času študija najbolje spoznate pri prevajanju toplote oziroma difuzije toplote in morda smo vas tudi že uspeli prepričati, da so toplotna difuzija, toplotna prevodnost in specifična toplota povezani. V mojem primeru je šlo za podobno povezavo med difuzijo elektronov, električno upornostjo in nabojno susceptibilnostjo. Sem pa v tem članku predstavil predvsem teoretične izračune, saj pravih meritev za vse te količine še ni. Članek je bil objavljen šele v letu 2017 in kmalu za tem so me poklicali iz Princetona, kjer so v posebnem eksperimentu v umetnem ali sintetičnem materialu uspeli te količine izmeriti. Ker so prvi rezultati kazali podobno obnašanje količin kot v mojem članku, so me povabili, če bi lahko naredil izračune prav za parametre njihovega eksperimenta. To smo tudi storili in moram reči, da je delo na tem projektu potekalo zelo gladko in hitro. Dostikrat se na primer v znanosti trudimo ugotoviti, ali je določeno opaženo obnašanje takšno zaradi efekta A, efekta B, efekta C in tako dalje ali pa celo zaradi neke kombinacije efektov. Tukaj predvsem zaradi dobre računske metode in čistega ekperimentalnega sistema nismo imeli teh težav. Naši rezultati so tako nedvoumno razložili obnašanje električne upornosti pri zelo visoki temperaturi v določenih sistemih in s tem razrešili eno od vprašanj, povezanih tudi z visokotemperaturnimi superprevodniki.

Superračunalnik K-Computer, Kobe, Japonska

Če v internetni brskalnik vnesemo vaše ime, vas povsod najdemo v povezavi z zgoraj omenjenim eksperimentom. Je to vaš najljubši projekt, na katerem ste delali? Nam lahko predstavite še kakšnega zanimivega? S čim se trenutno ukvarjate ter kakšne cilje in želje imate za prihodnost?

Najbolj všeč mi je v resnici članek, ki sem ga objavil leta 2017. V njem je prvič podana omenjena razlaga upornosti. Poleg tega sem še čisto na začetku za to razlago poskušal navdušiti bolj uveljavljene znanstvenike, a je bil njihov odziv bolj hladen. Glede tega sem vesel, da sem vztrajal in rezultate kljub temu in pomanjkanju časa objavil. Sprva zaradi teh rezultatov ni bilo veliko odziva in članek niti ni pristal v želeni reviji, so pa kasneje prav ti rezultati spodbudili sodelovanje pri ekperimentu in so danes dovolj odmevni in dobro poznani ter sprejeti pri ostalih raziskovalcih.

Seveda imamo do končnega razumevanja visokotemperaturne superprevodnosti še dolgo pot in mislim, da vsak raziskovalec na mojem področju poleg specifične tematike, s katero se trenutno ukvarja, potihem razmišlja tudi o razlagi te velike uganke.

Poleg tega sem se začel deloma zanimati tudi za termoelektrični pojav, kjer na primer električni tok povzroči, da se material na eni strani segreje, na drugi pa ohladi. To na primer uporabljajo prenosne hladilne skrinje. Pri tem je izziv ta pojav v določenih materialih razumeti in po drugi strani narediti materiale, ki bi z izkoristkom prekašali današnje kompresorske hladilnike. To bi na primer pripeljalo do popolne opustitve kompresorske hladilne tehnike.

Plezanje, Kalymnos, Grčija

Za konec pa nas še zanima, kako preživljate prosti čas? Se ukvarjate s kakšnim zanimivim hobijem?

Ukvarjal sem se že s kar lepo vrsto hobijev, predvsem s športi, ki so bili prilagojeni času in kraju. Danes imam prostega časa ob službi in družini manj, a ga z veseljem izkoristim za kakšno plezanje, kolesarjenje ali hojo v hribe.

 

 

 

Sara Joveska