Leto 2019 ni zelo posebno samo za Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, ampak za celo Univerzo v Ljubljani, saj obe proslavljata 100 let akademskega in izobraževalnega delovanja. Ob tej izjemni obletnici je naša fakulteta 12. 9. 2019 organizirala Slavnostno akademijo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, katere so se udeležili pomembni ljudje iz strok gradbeništva, geodezije in okoljevarstvenega inženirstva.

Univerza v Ljubljani je bila osnovana 23. 7. 1919, ko je regent Aleksandar I. Karađorđević podpisal Zakon o Univerzi v Ljubljani, ki je takrat vsebovala pet fakultet, med katerimi je bila tudi Tehniška Fakulteta, ki je predhodnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Zgodovina Tehniške fakultete je izjemno bogata, saj je le-ta vodila napredek strojne, elektrotehniške, gradbene in kemijske stroke v Sloveniji. Tehniška fakulteta je leta 1957 razpadla na tri posamezne fakultete: Fakulteto za elektrotehniko in strojništvo, Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in Fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo.

Slavnostna akademija se je začela z govorom dekana, prof. dr. Matjaža Mikoša, v katerem je poudaril zgodovino in pomembnost Fakultete za gradbeništvo in geodezijo za izobrazbo in strokovno udejstvovanje gradbenih in geodetskih inženirjev po Sloveniji in tujini. Poseben poudarek je bil na prihodnosti fakultete, ki jo kljub klimatskim spremembam čakajo strokovni izzivi, ki zahtevajo inženirje, opremljene z ustreznim znanjem in kompetencami. Po dekanu je svoj del Slavnostni akademiji prispeval rektor Univerze v Ljubljane, prof. dr. Igor Papič, ki se je Fakulteti zahvalil za izjemen doprinos k mednarodnemu ugledu Univerze v Ljubljani.

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je ob svojini 100-letnici podelila jubilejna priznanja posameznikom in institucijam za izjemen dolgoleten doprinos k razvoju fakultete, njeni uveljavitvi v Sloveniji in tujini ter za izjemne dosežke na raziskovalnem, razvojno-raziskovalnem ali pedagoškem delu na področju delovanja fakultete. Dobitniki jubilejne zlate plakete, ki so izjemno prispevali k razvoju in prepoznavnosti fakultete in univerze na mednarodni ravni, so:

  • Akademik prof. dr. Peter Fajfar, upokojeni profesor UL FGG,
  • dr. Rudi Rajar, upokojeni profesor UL FGG,
  • dr. Erik Stukjær z Univerze v Alborgu na Danskem,
  • Tehniška Univerza na Dunaju (Technische Universität Wien),
  • Tehniška Univerza München (Technische Universität München).

Za izjemen doprinos k razvoju in prepoznavnosti fakultete ter stroke so bile ob tej priložnosti podeljene tudi srebrne plakete. Dobitniki jubilejnih srebrnih plaket so:

  • Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU),
  • Geodetski inštitut Slovenije,
  • Javni raziskovalni zavod Hidroinštitut,
  • Cinkarna Celje,
  • prof. dr. Anton Prosen,
  • Inž. Marjan Jenko,
  • Marko Cvikl.

Za glasbeno sproščenost so med podelitvijo nagrad poskrbeli izr. prof. dr. Janko Logar in prof. dr. Vlatko Bosiljkov na violini ter študent Žiga Vehovec na harmoniki. Po službenem delu Slavnostne akademije so se druženja in pogovori nadaljevali ob dobrem vinu in slastni hrani v Cankarjevem domu.

Kaj bo prihodnost prinesla za gradbeno in geodetsko stroko, je vprašanje, na katerega nimamo odgovora. Prepričani pa smo lahko, da bo Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo skrbela za razvoj in izobraževanje pravega kadra, da prihodnost zgradi na pravi način.

 

Đorđe Đukić