V oktobrski izdaji revije Študentski most študijskega leta 2018/19 bomo imeli priliko izvedeti nekaj več o asist. dr. Davidu Antolincu, ki je zaposlen na katedri za preizkušanje materialov in konstrukcij (KPMK) ter poučuje študente prve in druge stopnje pri različnih predmetih.

Prvi stik s stroko, ki ga imajo študenti prvega letnika, se nahaja ravno pri predmetu Gradiva, ki ga poučujete vi: prvič se srečajo z laboratorijskimi vajami in na splošno z »inženirskim« načinom razmišljanja. Kakšno je vaše mnenje, kako je treba pristopiti k študentom, da bodo kar največ razumeli in odnesli od predmeta?

Moje mnenje je, da je potrebno pri prenosu znanja iz pedagoga na študenta pristopati tako, da se mu najprej podajo koncepti in filozofija podane snovi, katera se nato začini še z detajli in posamezno izvedenimi vajami. S tem študent pridobi celosten vpogled v podajano snov, z laboratorijskimi vajami pa pridobi neprecenljiv občutek za obnašanje osnovnih gradbenih materialov. Pomembno pa je tudi to, da na začetku vzpostavimo sproščeno komunikacijo in da dobim informacijo, kaj vas je motiviralo, da se nam pridružite.

Ste zaposleni na katedri za preizkušanje materialov in konstrukcij. Kako bi katedro predstavili vi? Lahko kaj več izvemo o laboratoriju KPL in njegovem delovanju tudi izven predmetnih ur?

Že ime katedre pove, da se ukvarjamo z eksperimentalnimi preiskavami materialov in konstrukcij ter njihovim razvojem. Sodelavci katedre smo iz različnih področij in tudi sodelujemo s strokovnjaki fizike, kemije, elektrotehnike in strojništva tako, da je delo v naši skupini zelo raznoliko in polno zanimivih izzivov. Laboratorij KPL je naše veliko »igrišče« oziroma platforma, kjer izvajamo teste različnih konstrukcij in njihovih elementov, kot so npr. dimniki, nosilci iz različnih materialov, plošče, stene in osnovne preiskave materialnih mehanskih lastnosti. Testi lahko trajajo od samo par sekund pa vse do par dni ali celo let. V laboratoriju imamo tudi veliko prenosne terenske opreme, s katero izvajamo različna testiranja in diagnostike materialov in konstrukcij tudi na terenu, tako da laboratorij ni omejen samo na halo, kjer se izvajajo vaje predmeta Gradiva.

 

 

Sodelujete tudi na projektih PKP, kjer je veliko skupnega dela s študenti, prav tako z drugimi univerzami in šolami. Gre za ekipno delo, pri katerem je pomembno dobro sodelovanje, da dobimo na koncu dober rezultat. Kaj nam lahko poveste o tem? Kako vam je bilo sodelovati s študenti? Kaj nam kot študentom lahko prinese delo na takem projektu?

Projekti v okviru razpisa Po kreativni poti do praktičnega znanja ali PKP so odlična priložnost za študente, da lahko preizkusijo svoja znanja in veščine za reševanje nekega dejanskega problema v sodelujočem podjetju. Hkrati se naučijo tudi sodelovanja v interdisciplinarnem timu, kar je dandanes osnova za uspešen razvoj tehnike in družbe na splošno. Sam sem do sedaj sodeloval na dveh takšnih projektih in lahko izrečem same pohvale sodelujočim študentom, saj so resnično pokazali, da so se tekom študija naučili inženirskega in kritičnega razmišljanja, predvsem pa za prikaz kreativnosti, za katero se včasih bojim, da jo izgubijo tekom študija. Potrebno pa je dodati tudi to, da študenti in mentorji s fakultet in podjetij spletejo odlične in pomembne povezave, katere se lahko v prihodnosti izkažejo za zelo koristne.

Eno od raziskovalnih del ste imeli z nazivom »Odpadna embalaža kot surovina za gradbene proizvode«. Bi nam o tem povedali nekaj več? S kakšnimi izzivi ste se srečevali med celotnim raziskovalnim delom? Kaj od tega se danes že dejansko uporablja v praksi?

Pri prvem projektu so sodelovali študenti gradbeništva, kemije in ekonomije pri reševanju odpadnih netkanih tekstilij v podjetju FILC d.o.o. iz Škofje loke. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo netkanih tekstilij oziroma po domače filca, kateri se uporablja v gradbeništvu in avtomobilski industriji. Med proizvodnjo v podjetju nastane med 1500 in 2000 tonami odpadnega filca na leto, katerega odpeljejo na sežig v Avstrijo. To za podjetje pomeni velik strošek in obremenitev za okolje. Študenti gradbeništva in kemije so z združenjem svojih znanj razvili toplotno izolacijo s postopkom vročega stiskanja in impregnacije vlaken z vodnim steklom. Študent ekonomije je na koncu prispeval svoja znanja pri raziskavi trga toplotnih izolacij in možnosti trženja končnega produkta. Podjetje FILC je s tem pridobilo postopek in možnost ponovne uporabe odpadka za nov produkt, kateri je tudi tržno zanimiv. V praksi se že uporablja takšna izolacija v obliki nasutja ali pa kot poltrdih plošč. Masovnejša uporaba takšne izolacije je zaenkrat še omejena zaradi premajhne kapacitete proizvodne linije. Zaradi zelo uspešne izvedbe PKP projekta se je podjetje FILC d.o.o. odločilo za nadaljnji razvoj toplotne izolacije iz njihovega odpadka in pričakujem, da bomo v prihodnjem letu povečali kapaciteto proizvodnje in s tem tudi možnost večje uporabe takšne izolacije v praksi.

Vidimo, da danes na tržišče prihaja veliko število novih materialov z garantirano trajnostjo in tudi novih načinov gradnje. Svet se želi obrniti k bolj ekološki gradnji z naravnimi materiali. Zanima me, kakšna sta vaša strokovni pogled in mnenje, vezana na to temo?

Vedno poudarjam, da ima vsak material svoje dobre in slabe lastnosti, na nas inženirjih pa je, da ga pametno izberemo in uporabimo za gradnjo objektov. V gradbeništvu pri določenih delih konstrukcije ne moremo brez običajnih gradbenih materialov, saj nam naravni včasih ne zagotavljajo ustrezne trajnosti in varnosti. Po drugi strani pa bi naravne materiale zaradi pozitivnega vpliva na okolje in človeka morali obvezno uporabljati tam, kjer jih lahko. Mogoče sem sam bolj zagovornik t.i. »eko-dizajna«, kateri narekuje gradnjo objektov na takšen način, da so sestavljeni iz čim manj kompleksnih materialov in da jih po odsluženi dobi objekta lahko ločimo na osnovne komponente, katere lahko nato ponovno uporabimo.

Ste eden mlajših predavateljev in niste tako dolgo nazaj končali s študijem na fakulteti, katero obiskujemo sedaj mi, vaši bodoči kolegi. Kaj nam lahko svetujete glede nadaljevanja študija in zaposlitve po študiju?

Za tiste, ki ste na prvi stopnji, vam obvezno svetujem nadaljevanje na  drugi stopnji. Vsekakor bi vsakemu svetoval, naj se v času študija odpravi na študijsko izmenjavo ali pa na prakso v tujino. Danes je to relativno enostavno in pomeni pomembno dodatno izkušnjo v vaši karieri. Glede zaposlitve pa lahko rečem, da je trenutno kar dosti možnosti, sami pa si jih za dobro zaposlitev povečate z obštudijskimi dejavnostmi, kot so npr. že omenjeni PKP projekti in delovne prakse doma ali v tujini.

O vaših hobijih študenti ne vemo prav veliko. S čim se ukvarjate v prostem času?

V prostem času sem reden pohodnik na Smrekovec in Golte. Moja strast pa so potovanja v eksotične kraje in povezovanje z naravo.

Za konec vam pa pustimo prosto besedo. Ali bi nam želeli kaj povedati ali sporočiti?

Ste v obdobju intenzivnega lastnega razvoja, verjetno najintenzivnejšega, in za preboj do konca študija boste morali tudi čez večje ovire. Sledeče velja tudi za nadaljnjo kariero. Pri premagovanju teh ovir ne pozabiti na sproščanje in spanec in ko ne gre drugače, se vrnite h koreninam svoje duše, da si naberete dovolj moči za naprej.

»A relaxed mind is a creative mind« (Yogi Bhajan).

 

Jovana Rakić