Člani Društva študentov gradbeništva smo v sredini meseca novembra organizirali dvodnevno strokovno ekskurzijo na avstrijsko Tirolsko. Obiskali smo mondeni Kitzbühel, glavno mesto Tirolske Innsbruck, skakalnico Bergisel in gradbišče bazičnega predora Brenner.

Udeleženci ekskurzije smo se v torek, 14. novembra ob šestih zjutraj zbrali pred fakulteto, od koder smo se z avtobusom odpeljali proti naši severni sosedi Avstriji. Sledila je triurna vožnja po Turski avtocesti in po dolini reke Drave do vzhodno-tirolskega mesta Lienz, kjer smo imeli prvi postanek. Po kratkem sprehodu skozi mestno jedro smo pot nadaljevali po cesti, imenovani Felbertauernstraße. Omenjena cesta se tik pred južnim portalom istoimenskega predora dvigne na nadmorsko višino 1632 metrov. Po dobri uri in pol vožnje smo prispeli v sloviti Kitzbühel. Med nami nas je bilo veliko smučarskih navdušencev, zato smo si najprej želeli ogledati iztek slavnega Streifa, najslovitejše smukaške proge za moške svetovnega pokala v alpskem smučanju. V živo smo se lahko prepričali, kako strmo je pobočje pod prelomnico Hausberg, kjer je najzahtevnejši del proge. Tu smukači dosegajo hitrosti do 140 km/h. V mestu, ki je najbolj poznano prav po Petelinjem grebenu, smo obiskali tudi staro mestno jedro, kjer smo se okrepčali za nadaljevanje poti. Pred nami je bila namreč še ura vožnje do olimpijskega mesta Innsbruck, kjer smo ta dan tudi prenočili. Po prihodu v mesto smo se najprej namestili v hostlu in se nato skupaj odpravili proti centru mesta in glavnim mestnim znamenitostim. Najbolj nas je navdušila zlata streha in promenada ob reki Inn, kjer je bilo ob sončnem zahodu in pogledu na okoliške gore res pravljično. Sledil je čas za sprostitev in druženje. Obiskali smo podružnico ene bolj znanih bavarskih pivovarn Augustiner Brauerei, kjer smo ob večerji in kozarcu piva prijetno zaključili prvi dan našega izleta.

Naslednji dan smo se malo po enajsti uri odpravili proti gradbišču predora Brenner. Obiskali smo delovišče Ahrental, ki je eno od treh glavnih gradbišč in deponij tunela. Podnožni železniški predor so začeli graditi leta 2009 in bo predvidoma dokončan leta 2026. S 64 km dolžine bo postal najdaljši bazični železniški predor na svetu. Na relaciji Innsbruck – Fortezza se obstoječa trasa železnice dvigne na nadmorsko višino 1340 metrov (prelaz Brenner), najvišja točka bodočega tunela pa bo na višini 790 metrov, zato ni čudno, da se bo čas potovanja med omenjenima krajema skoraj prepolovil. Čeprav je vrednost celotnega projekta ocenjena na slabih 9 milijard evrov, ima Evropska unija, ki je glavni investitor, zelo velik interes za čimprejšnjo izgradnjo tunela. Bodoči predor bo namreč predstavljal strateško pomembno in ugodno logistično povezavo med južno in srednjo Evropo. Po uvodnem predavanju, na katerem smo se podrobneje seznanili s projektom in geologijo terena, smo se odpravili v podzemlje. Obiskali smo del obeh glavnih cevi in del vmesne cevi, ki bo namenjena reševanju ob morebitnih nesrečah. Med samim ogledom predora smo spoznali marsikaj zanimivega o gradnji predora Brenner in o predorogradnji nasploh.

Po ogledu gradbišča predora smo se vrnili v Innsbruck, kjer smo obiskali objekt, po katerem je mesto najbolj znano. To je seveda skakalnica Bergisel, ki se nahaja na istoimenskem hribu na južnem obrobju mesta. Hrib je precej prevrtan tako z avtocestnimi kot tudi z železniškimi predori, ki potekajo v smeri prelaza Brenner. Skakalnica Bergisel, katere arhitektka je bila svetovno znana Zaha Hadid, vsako leto gosti tretjo tekmo novoletne skakalne turneje. Slovenskim ljubiteljem smučarskih skokov je skakalnica prinesla že ogromno lepih trenutkov. Pri tem bom izpostavil le lanskoletno zmago Petra Prevca, s katero si je tako rekoč že skoraj zagotovil zmago na turneji štirih skakalnic.

Z obiskom skakalnice smo raziskovanje avstrijske Tirolske zaključili. Ko smo zapustili areno Bergisel, je bila pred nami namreč le še vožnja domov. Tokrat smo se zapeljali preko avtocestnega prelaza Brenner. Nato smo se vzdolž reke Drave vračali proti Slovenji. V Ljubljano smo polni novih vtisov in spoznanj prispeli v večernih urah.

David Zajec