Gradnja objektov postaja tehnološko vse bolj zahtevna in poteka vse hitreje, hkrati pa mora biti tudi cenovno ugodna, zato je uporaba gradbenih strojev zelo pomembna tako pri gradnji stavb in drugih inženirskih objektov kot tudi pri pripravi gradbenih materialov.

Med najstarejše in najbolj prepoznavne gradbene stroje spadajo stroji, pri katerih niti ne poznamo njihovega pravega ime-na. Pogovorno jim pravimo buldožerji, čeprav je pravilneje buldozerji, še bolj pravilno pa samo dozerji, saj so bili stroji kot je buldozer v preteklosti samo vrsta dozerja (kot angledozerji, tiltdozerji itd.). SSKJ omenjene stroje poimenuje z izrazom rineži, vendar pa to poimenovanje nekako ni v splošni rabi.

Dozerji so gradbeni stroji, namenjeni površinskemu odstranjevanju zemljin (0,1 do 0,5 m globine), za podiranje dreves, zasipanje jarkov ter do neke mere tudi za planiranje in utrjevanje terena. Z uporabo dodatnega orodja, kot je vitel ali vlečni drog, lahko služi tudi kot vlečni stroj. Najpogosteje se uporabljajo pri izdelavi cest, železnic, nasipov, za zbiranje razstreljenega materiala v kamnolomih in za razstiranje materiala na deponijah.

Stroj je v grobem sestavljen iz traktorja goseničarja in okvirja z odrivno desko. Traktor sestavljajo upravljavska kabina, dizelski motor in hidravlični sistem za delovanje orodij in pogon gosenic. Vse skupaj je pritrjeno na togo gosenično podvozje. Gosenice so lahko ozke (delo kamnolomih), navadne ali široke (za delo v mehkih tleh). Sicer obstajajo tudi buldožerji na pnevmatikah, vendar so ti zelo redki. Vsi deli dozerja so robustni in zato manj občutljivi na težke pogoje dela (blato, ostro kamenje, prah, voda, strm teren).

Glavno orodje stroja je odrivna ali dozerska deska. Deska je konkavno ukrivljena, kar omogoča zajem večje količine materiala kot povsem ravna deska. Na spodnjem robu je zamenljiv večdelni nož iz tršega jekla. Širina in višina deske sta odvisni od moči motorja, vrste zemljine in vrste dela, ki ga stroj izvaja. Običajna širina deske je 3–5,5 m, višina pa 0,8–1,8 metra. Najbolj pogoste vrste desk so:

  • Visoka ravna deska (a) se uporablja za splošno kopanje trših materialov 3. in 4. kategorije in za transport kamnitih materialov v kamnolomih.
  • Pol ukrivljena dozerska deska (b) je na obeh koncih ukrivljena pod kotom 15°–30°, kar poveča zmogljivost kopanja in omogoča trganje korenin in izkopavanje večjih kamnov.
  • Visoka ukrivljena deska (c) je največja izmed vseh in je namenjena težjim dozerjem za delo na deponijah, predvsem za transport premoga, smeti in drugih lažjih materialov.
  • Nizka deska (č) se uporablja za delo na močvirnatem terenu in za izdelavo gozdnih poti. Z dviganjem in spuščanjem deske, postavljene pravokotno na smer gibanja stroja se določa globina kopanja oz. višina nasipanja zemljine. Dozer spusti desko, da nož deske zareže v podlago in se pomika naprej.

Pri tem reže in odriva material v smeri vožnje (slika a). Glede na trdoto zemljine lahko s pomikom zgornjega roba deske nastavljamo tudi kot rezanja (slika b). Trši kot je material, bolj je treba zgornji del deske pomakniti naprej. Ko je deska zapolnjena, material transportiramo na deponijo. Tam ga razprostremo na ustrezno debelino. Delovna hitrost kopanja običajno znaša do 3 km/h, hitrost transporta kopanega materiala 3–6 km/h, hitrost vožnje praznega stroja pa do 12 km/h. Običajne dolžine izkopa znašajo do 20 m, celotni ciklus dela (transport in razstiranje) pa do 80 m. Z zasukom deske v vzdolžni smeri gibanja stroja (slika c), se material med kopanjem pomika na bočno stran stroja, zato je dolžina delovanja lahko neomejena. Z nagibanjem deske prečno na podlago določamo nagib rezane ali planirane površine (slika č).

Čeprav veljajo dozerji za robustne stroje, so predvsem novejši stroji opremljeni s GNSS (Globalni Navigacijski Satelitski Sistem) krmilnim sistemom, ki s pomočjo satelitske navigacije natančno določa položaj in orientacijo strojev na gradbišču, z nadgradnjo sprejemnika in z zemeljsko postajo pa lahko krmilni sistem samodejno določa tudi položaj deske. S takšnimi sistemi se prepreči prekomeren izkop, pri planiranju brežin pa ni več potrebnih označb profilo.

Dodatna orodja na dozerjih so lahko tudi rijač (riper), vitel in vlečni drog. Rijač je sestavljen iz ogrodja z eno ali več posebno oblikovanimi konicami – vsadniki, ki se s pomočjo hidravlike zarinejo v tla in rahljajo trdo podlago. Večji stroji imajo le en vsadnik, ki je velik in omogoča večjo globino rahljanja, manjši stroji pa imajo tri manjše. Vrvni vitel je namenjen vleki in podiranju dreves ter varovanju stroja pri delu na strmem terenu. Vlečni drog omogoča vleko drugih strojev ali orodij.

Dozerji spadajo med najbolj robustne stroje, zato je njihovo vzdrževanje omejeno na minimum. Važno je predvsem poskrbeti za zamenjavo poškodovanih nožev na deski in sproti mazati zglobe. Med samim delom je potrebno opazovanje okolice in še posebej pozornost na mrtve kote stroja ter nevarnost zdrsa oz. prevrnitve.