Svet okoli nas je v treh dimenzijah in zato tradicionalne 2D karte ne morejo prikazati vseh značilnosti območja. Če nas zanima, kako mogočen je objekt v prostoru, ali če na primer želimo vedeti ali gre za razvejan objekt in si ga ne znamo predstavljati, je 3D prikaz zelo dobrodošel. Moderna tehnologija omogoča, da si svet ‘’ogledamo’’ iz domačega kavča.

Ne trdim, da 3D prikaz lahko nadomesti ogled v živo, zagotovo pa je najboljša alternativa, kar jih poznamo. 3D prikazovanje objektov ali območij je zelo priročno za objekte, ki jih sedaj ni več ali pa so spremenjeni. Dobrodošlo je tudi za ljudi, ki se s takšnimi objekti ukvarjajo profesionalno.

Eden izmed mnogih objektov, ki so doživeli čast izdelave 3D modela, je Žička kartuzija. Svojo upodobitev je dobila v okviru projekta Razširitev enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem – DEDI II. Gre za nadaljevanje projekta DEDI I, ki je prvo centralno spletišče za pregledovanje tako naravne kot kulturne dediščine. V digitalni enciklopediji DEDI je trenutno opisanih 485 objektov slovenske dediščine.

Prikaz 3D modela Žičke kartuzije.

Model Žičke kartuzije je nastal v projektu Kartuzija3D. Gre za virtualen in interaktiven model, podoben tistim v video igrah. Rekonstrukcija je podprta z arheološkimi in zgodovinskimi raziskavami in je bila izdelana na podlagi arhitekturnih načrtov. Kot vsebinsko-tehnični partner je sodeloval Geodetski inštitut Slovenije. Rezultat je last mesta Slovenske Konjice, ki ga uporablja za promocijo Kartuzije. Rekonstrukcija predstavlja samostansko poslopje, kapelo, ruševine cerkve, ostanke celic ter obzidje. Prikazan pa je tudi Gastuž, najstarejša gostilna na Slovenskem, ki že od leta 1467 leži zunaj samostanskega obzidja in je bila prvotno namenjena popotnikom, saj ti niso imeli vstopa v samostan.

In zakaj je sploh Žička Kartuzija zanimiva tako za obiskovalce kot tudi za strokovnjake? Na sedanjem Slovenskem ozemlju so bile ustanovljene štiri kartuzije: Žiče, Jurklošter, Bistra pri Vrhniki in Pleterje. Najstarejša, ne le med njimi, temveč tudi v takratnih nemških deželah, je Žička kartuzija, ki jo je ustanovil Otakar III. nekje med leti 1155 in 1165. Ime je dobila po bližnjem naselju Žiče, sam samostan pa leži v samotni Dolini sv. Janeza Krstnika ob potoku Žičnica pri Slovenskih Konjicah.

Prvi menihi, ki so prišli iz Francije, so s sabo prinesli zelo stroga pravila. V kartuziji je v šeststoletni zgodovini poleg Francozov živelo največ Avstrijcev in Slovencev. V zgornjem samostanu je bilo 13 meniških celic. Te so bile sestavljene iz hišice, delavnice in majhnega vrta. Dan so imeli razdeljen tako, da so tretjino namenili ustni molitvi, tretjino premišljevanju in tretjino ročnim delom. V zgornjem samostanu je med tednom vladal molk, skupno kosilo pa so imeli le ob nedeljah.

V spodnjem samostanu so živeli laiki in gostje. Prvi so bili razni obrtniki, pridelovali so zelenjavo in redili živino. Skozi stoletja so se stroga pravila začela krhati. Kartuzija je zaradi velikanskih posesti in mnogih podložnikov postajala bogatejša. Največ posesti so pridobili z darili plemičev ali bogatih družin, nekaj zemlje so tudi kupili. V obdobju, ko je bila kartuzija najbogatejša, so pobirali desetino od kmetov na območju od Nove Cerkve pri Vojniku do Ptuja. Toda samostanu je sčasoma začel propadati. Temu so botrovali vpadi Turkov, razne ujme in tudi lahkoživi menihi. Leta 1564 je samostan nehal delovati, spet pa je zaživel 1595 pod vodstvom Viana Gravelija. Leta 1765 so praznovali veličastnih 600 let od ustanovitve. Okoli leta 1700 so imeli v lasti tri cerkve, dvorce v Slovenskih Konjicah, Oplotnici, Mariboru in Gradcu, pristave v Žičah, Suhadolu, Škednju, na Kumu in na Pohorju (Kapunov dvorec). Bili so tudi lastniki številnih njiv, pašnikov, travnikov, gozdov in vinogradov. Cesar Jožef II. je v duhu razsvetljenstva leta 1782 samostan dokončno ukinil.

V okolico samostana v času delovanja ni bilo dovoljeno lovcem, zlasti pa ne ženskam. Danes je v samostanu dobrodošel vsak, ki si želi pogledati manjši muzej in sam samostan. Med poletjem samostan zaživi tudi z različnimi koncerti. 3D prikaz Žičke Kartuzije pripomore k promociji in predstavitvi samostana.

– Zdovc V., 1997. Žička Kartuzija. Slov. Konjice. Občina Slov. Konjice
– http://www.dedi.si/info/projekt-dedi/predstavitev-projekta (Pridobljeno 2. 12. 2017)
– https://www.youtube.com/watch?v=8iA6_zAkSew (Pridobljeno 2. 12. 2017)
– http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/zicka-kartuzija (Pridobljeno 2. 12. 2017)
– http://www.destinacija-rogla.si/projekt-virtualne-rekonstrukcije-zicke-kartuzije-3d (Pridobljeno 2. 12. 2017)