Profesorica s Katedre za prostorsko planiranje in do nedavnega prodekanja za študentske zadeve, za študente pa predvsem nekdo, ki je znal svetovati in odgovoriti na vprašanja vedno, ko je bilo to potrebno. Tokrat smo jo prosili za intervju in jo povprašali o projektih, študentih na fakulteti ter izkušnjah, ki jih je pridobila v času opravljanja funkcije prodekanje.

Če se ne motimo, ste svoja študentska leta preživeli na Fakulteti za arhitekturo. Zakaj ste se odločili ravno za študij arhitekture in kaj Vas je kasneje prineslo na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo?

Študij arhitekture je bil trenuten preblisk, ki se mi je zgodil v tretjem letniku gimnazije, tako rekoč tik pred odločitvijo, kam na študij. Do takrat je bila moja prva izbira matematika. Zakaj je prišlo do tega preskoka, težko rečem. Morda zato, ker mi je bila vedno blizu tudi umetnost, saj sem končala tudi devet razredov klavirja.

Na tej fakulteti pa sem »pristala« že kot študentka. Dejansko sem študij končala še na skupni FAGG – Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. V četrtem letniku sem na študiju arhitekture izbrala smer urbanizem in tako dobila priložnost za sodelovanje pri izdelavi prostorskega načrta za Občino Ilirska Bistrica. Projekt je vodil prof. Pogačnik, takratni predstojnik Katedre za prostorsko planiranje, ki je bila že ves čas del Oddelka za geodezijo. Tako je ostalo tudi po ločitvi FAGG na Fakulteto za arhitekturo in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo.

Svojo pot na FGG sem nato nadaljevala kot mlada raziskovalka in asistentka za področje prostorskega planiranja. V letih 1994–1997 sem se sicer zaposlila na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer sem pokrivala področje poselitve, a sem tudi v tem času vodila vaje pri nekaterih predmetih na študiju Geodezije. Nato se je pokazala priložnost, da se na fakulteti zaposlim za stalno, in od 1. 10. 1997 sem tu redno zaposlena. Torej bom kmalu ena izmed tistih, ki imajo na fakulteti najdaljši staž.

Na fakulteti Vas lahko najdemo na Katedri za prostorsko planiranje. Kako bi Katedro predstavili Vi?

Katedra za prostorsko planiranje je ena manjših na fakulteti. Pokrivamo področje, ki morda res ne sodi med temeljne znanosti, vsekakor pa ima velik vpliv na kakovost življenja (bivanja) slehernega izmed nas. Samo spomnite se, da je treba najprej pridobiti lokacijsko informacijo, kjer so zapisani urbanistični in drugi pogoji za gradnjo, šele nato se lahko lotimo izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Na Katedri sicer skušamo raziskovalno delo usmerjati v ožji nabor tem, posebej usmerjenih v razvoj novih metodoloških pristopov raziskovanja prostora na strateški ravni (regionalno prostorsko planiranje, razvoj sistemov poselitve, prostorski razvoj turizma …). Glede na to, da smo na Katedri le trije pedagogi/raziskovalci, nas je premalo, da bi lahko raziskovalno obvladovali prav vse teme prostorskega razvoja. Stalno se tudi vključujemo v mednarodne projekte, ciljne raziskovalne projekte, ki jih razpisuje ARRS (Agencija za raziskovanje in razvoj RS), delamo pa tudi projekte za lokalne skupnosti in regionalne razvojne agencije ter v sodelovanju z njimi. Vsako leto izvedemo tudi vsaj eno študentsko delavnico, kjer želimo študentom v obliki projektnega učenja približati konkretne prostorske izzive in načine njihovega reševanja. Do sedaj smo vsako leto izpeljali ali sodelovali pri študentskih projektih Po kreativni poti do praktičnih znanj, ki jih razpisuje ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Projektno delo s študenti se nam zdi izrednega pomena, saj nosimo veliko odgovornost tudi za študente, ki pri nas študirajo na drugostopenjskem študijskem programu Prostorsko načrtovanje. Tako kot ostali poklici, za katere izobražujemo na UL FGG, je namreč tudi poklic prostorskega načrtovalca reguliran z zakonom.

 

 

Če primerjate pogoje za študij in študente v »Vaših časih« in danes, bi mogoče danes kaj spremenili?

Kar se tiče pogojev za študij, so danes boljši kot v »mojih« časih, vsaj v materialnem smislu. Bolj se mi zdi, da izgubljamo osredotočenost na vsebino. Tudi pri študentih opažam, da se težko koncentrirajo in poglobijo v reševanje zahtevnejših nalog. Verjetno je to posledica vse večjega vpliva digitalizacije, ki ustvarja pogoje, da se vse odvija vedno hitreje; a tudi vse bolj površno. Osebno se mi zdi zato izrednega pomena trud za ustvarjanje pogojev za poglobljen študij s spodbujanjem aktivnega sodelovanja študentov tudi pri predavanjih in ne le pri vajah, izvajanjem projektnega in izkustvenega učenja (project based learning, learning by doing), spoznavanjem problemov iz prakse …

Vam je kakšen projekt, pri katerem ste sodelovali v vseh letih opravljanja pedagoškega in raziskovalnega dela, še posebej ostal v spominu? Ali pa mogoče kakšen dogodek/anekdota iz predavalnice?

Težko izpostavim posamezen projekt ali dogodek. V vseh teh letih se jih je zvrstilo veliko, bolj ali pa manj veselih. A pomembnejše od teh se mi zdijo vezi, ki se spletejo med nami in včasih ostajajo še leta dolgo, potem ko že zdavnaj zaključite študij ter si ustvarite svoje kariere in družine.

Na kateri dosežek v življenju ste najbolj ponosni?

Tu sem lahko zelo kratka. Na družino. A verjetno se vprašanje ni nanašalo na to, temveč na moje profesionalno delo. Najbolj sem ponosna takrat, kadar uspem povezati ljudi, da resnično s srcem sodelujejo pri projektu. Menim, da to šteje več kot vsa priznanja in nagrade, čeprav sem sodelovala v ekipi, ki je dobila mednarodno jubilejno nagrado Maks Fabijani za leto 2015. Nagrado smo prijeli za Regionalni prostorski načrt jugovzhodne Slovenije, kar je za stroko še posebnega pomena, saj se regionalna raven prostorskega načrtovanja v Sloveniji uveljavlja le počasi.

Še v študijskem letu 2016/17 ste poleg funkcije profesorice opravljali tudi funkcijo prodekanje za študentske zadeve. Kakšno je dejansko delo prodekanje za študentske zadeve? Kaj Vam je pri tej funkciji predstavljalo največji izziv?

Delo je odgovorno, zahtevno in lepo hkrati. Ob koncu svojega mandata sem napisala kar dolgo poročilo za vsa štiri leta svojega delovanja, tako da lahko hitro povzamem najpomembnejše obveznosti, ki čakajo naslednjega/o prodekana/njo za študentske zadeve. Med njegove/njene naloge sodi: usklajevanje dela študentov tutorjev, sodelovanje s študentskim svetom (ŠS UL FGG), študentsko organizacijo (ŠO UL FGG) in vsemi društvi študentov UL FGG, svetovanje in pomoč študentom UL FGG pri različnih aktivnostih, spremljanje študentov s posebnim statusom, koordinacija in vsebinske priprave na Informativo in informativni dan, priprava sprejema za bruce, vodenje komisije in nato podelitve Prešernovih nagrad študentom in drugih priznanj UL FGG, sodelovanje v Komisiji za informatiko, knjižničarstvo in založništvo, aktivnosti za dvig ugleda in prepoznavnosti UL FGG v širši javnosti (promocija) … Nekatere naloge, kot so vodenje in spremljanje sistema delovanja svetov letnikov in mentorjev letnikov ali koordinacija mednarodnih izmenjav študentov (tudi pedagogov in strokovnega osebja), pa je treba nujno izvajati v sodelovanju z drugimi prodekani, še posebej s prodekanom za izobraževanje. Nasploh je vodenje fakultete timsko delo, kjer mora dekan s celotno prodekansko ekipo ustvarjati predvsem pogoje za nemoten potek študijskega procesa …

Največji izziv pa je bilo gotovo sodelovanje z vami, študenti. Tu bi izpostavila dva cilja, ki sem si ju zadala. Prvi je bil večje medsebojno sodelovanje med študenti posameznih oddelkov. Mislim, da smo nekaj uspeli premakniti vsaj na področju delovanja študentskih društev in organizacij. Moja želja, je da bi se študenti te fakultete med seboj bolje poznali, ne glede na to, s katerega študijskega programa (in oddelka) prihajate. Torej potrebujete več neformalnega druženja …

Drugič pa se mi zdi zelo pomembno, da ima vsak študent priložnost soustvarjati življenje in delo na fakulteti, bodisi s sodelovanjem pri različnih aktivnostih, ki jih organiziramo, bodisi s kritično mislijo in predlogi za izboljšave pedagoškega procesa ali prostorskih pogojev za študij. Tudi na tem področju smo skupaj uspeli urediti vsaj nekaj prostorov, ki jih sedaj študentje lahko uporabljate (avla, kotiček v prvem nadstropju, študentska pisarna).

Sedaj imate verjetno malo več prostega časa. Kako ga izkoristite?

Ha, ha … Svojo energijo sem že preusmerila nazaj na pedagoško in raziskovalno delo. Kljub temu si je moja družina lahko malce oddahnila, saj zdaj vendarle prihajam domov nekoliko bolj zgodaj. Bom pa sedaj zagotovo lahko zopet večkrat sedla na kolo in se povzpela na kakšen hrib. Že letos pa smo si z družino vzeli malo daljši dopust in šli na potep po Provansi.

Ker vemo, da ste za vsakega študenta, ki je prišel k Vam, vedno našli čas in lepo besedo, nas zanima, kaj bi tokrat sporočili študentom naše fakultete?

Sledite svojim sanjam. Če imate pred seboj jasen cilj, se bo našla tudi pot do tja.