Doc. dr. Mojco Šraj pozna vsak študent, ki je kadar koli obiskoval študij Vodarstva in okoljskega inženirstva. Poznajo pa jo tudi vsi ostali, ki so na FGG poslušali predmet Hidrologija. In vsi ti študenti bodo prav gotovo o tej predavateljici rekli samo: »super je!«.

Da je to res, potrjujejo tudi mnoga priznanja za najboljšega pedagoga, ki jih je doc. dr. Mojca Šraj prejela v zadnjih letih.

Kako ste se odločili za študij gradbeništva in ali bi se danes odločili enako ter zakaj?

Za gradbeništvo sem se pravzaprav odločila že po končani osnovni šoli, ko sem se vpisala na Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Takrat je bila to dobra šola, ki mi je dala veliko tehničnega znanja, hkrati pa tudi dovolj dobro osnovo iz splošnih predmetov, tako da na fakulteti nisem imela problemov s predznanjem. Predvsem smo zelo veliko risali, kar mi je bilo kljub mnogim nepre-spanim nočem v veliko veselje. Tako je bil po končani srednji šoli študij gradbeništva pravzaprav logično nadaljevanje moje poti. Našla sem se v hidrotehniki in moje delo mi je v veliko veselje, tako da mi vsekakor ni bilo nikoli žal.

Kakšni so vaši spomini na študentska leta in kako jih primerjate z današnjim študijem oziroma sedanjimi pogoji za študij?

Moji spomini na študentska leta so lepi. Predvsem na zadnja leta študija, ko sem se vpisala na hidrotehniko, kjer nas je bilo vpisanih le šest. S sošolci smo se družili tudi v prostem času. Spominjam se prostih petkov, ki smo jih pozimi radi izkoristili za smučanje na Krvavcu. Današnji pogoji za študij so zaradi napredka in razvoja tehnologij seveda drugačni, zaradi drugačnega načina življenja in razmer, v katerih so zra-sle mlajše generacije pa so tudi študenti v določenih pogledih drugačni. Predvsem se mi zdi, da jih veliko nima jasno zastavlje-nih ciljev in da za dosego svojih ciljev niso pripravljeni vložiti toliko truda in dela, kot smo ga bili mi. Vsemu temu mora slediti tudi nekoliko drugačen način poučevanja, ampak osnovni cilj fakultete je seveda ostal enak – vzgojiti in izobraziti odgovornega in kompetentnega inženirja.

Kateri dogodek med študijem vam je ostal najbolj v spominu?

Najbolj mi je ostal v spominu izpit iz opisne geometrije, ki jo je takrat poučeval prof. Lebedinec. To je bila opisna geometrija stare šole in profesor je vedno govoril, da vidi več kot štiri-dimenzionalno. Izpitne naloge so bile unikatne in do rešitve nisi mogel priti po vnaprej določenem vzorcu. Na voljo smo imeli le en list papirja. Pri iskanju rešitve mi je vmesni korak preslikavanja padel izven papirja, tako da sem nadaljevala kar po klopi, končna rešitev pa je bila spet nazaj na papirju. Pričakovala sem, da izpita ne bom naredila. Ker pa je profesorja mučilo, kako sem prišla do rešitve, me je poklical na ustni zagovor. Ker sem do rešitve prišla na drugačen način kot on, sem izpit na moje veselje opravila. Še danes cenim to, da si je vzel čas zame in zares preveril moje znanje.

Kako ste se odločili za nadaljevanje kariere na naši fakulteti?

Nadaljevanje kariere na fakulteti je posledica želje po poučevanju in raziskovanju ter seveda priložnosti, ki se mi je ponudila ob pravem času. Vsekakor se moram za to zahvaliti svojemu mentorju prof. dr. Mitji Brilly-ju. Začelo se je z delom preko štu-dentskega servisa in zaposlitvijo še pred diplomo. Pod njegovim mentorstvom sem potem diplomirala, magistrirala in doktori-rala. V vmesnem času sem si ustvarila tudi družino. Hitro sem ugotovila, da se da z voljo in dobro organiziranostjo združiti vse moje želje. Doktorat po opravljenem magi-steriju je bil samoumeven, saj sem takrat že vedela, da me delo na fakulteti zares veseli.

Kaj je tisto, kar vas pri vašem poklicu in delu s študenti najbolj veseli in kaj je tisto, kar vas morda moti?

Poklic visokošolskega učitelja zahteva pedagoško, raziskovalno in strokovno de-lovanje. Vsa tri področja so za dobrega učitelja zelo pomembna, saj se med seboj močno prepletajo. Seveda je težko biti ena-ko dober na vseh treh področjih. Moja prioriteta je pedagoško in raziskovalno delo. Poučevanje me veseli in izpopolnjuje. Rada delam z mladimi, uživam v njihovi družbi in se od njih tudi učim. Tako sem si v sko-raj dveh desetletjih poučevanja nabrala že veliko izkušenj, poleg tega pa se tudi na tem področju stalno izobražujem in sledim novostim. Najbolj sem vesela, če študen-ti začutijo mojo energijo in trud ter se od-zovejo na enak način. Najbolj pa me moti nezainteresiranost ali površno opravljeno delo, vendar je motiviranost študentov iz letnika v letnik večja in v veliko veselje mi je spremljati napredek naših študentov do diplome.

Prejeli ste že kar nekaj nagrad za naj pedagoga na Oddelku za gradbeni-štvo in Oddelku za okoljsko gradbe-ništvo. Študenti pri vaših predmetih resnično uživamo. Kje črpate vso energijo za odlično pedagoško delo in kakšna je formula za doseganje velike priljubljenosti med študenti?

Če uspeš v življenju najti tisto, kar te res veseli, potem je to formula do uspeha. Poklic ti mora biti do neke mere tudi hobi. Jaz tudi na dopustu in potovanjih fotografiram vse, kar je povezano z vodo in razmišljam, kako to vklopiti v pouk. Kar se tiče priljubljeno-sti pa mislim, da študenti cenijo predvsem predanost, korekten odnos in poštenost. Vse študente že od prvega letnika poznam po imenih in imam do njih precej oseben pristop. Iz njih poskušam vedno potegniti kar največ, hkrati pa jim postavljati visoke cilje in jih nagrajevati za dobro opravljeno delo.

Potovanje po Aljaski

Podelitev nagrad naj pedagogom 2011

Terenske vaje pri hidrologiji

Prihajate z Oddelka za okoljsko gradbeništvo? Kako bi ga predstavili?

Naš oddelek je najmlajši med vsemi tremi oddelki na FGG, kar pa je le administrativna malenkost. Hidrotehnika sicer obstaja že od samega začetka naše fakultete, le svojega oddelka nismo imeli. Pravzaprav je bila v naši stavbi na Hajdrihovi, ki je delo Plečnikovega učenca, najprej Gradbena fakulteta. Pri nas izvajamo študij vodarstva in okoljskega inženirstva, ki je med mladimi – kljub veliki perspektivnosti, še vedno precej nepoznan. Možnosti za zaposlitev je veliko, saj bo v prihodnosti treba poskrbeti za či-ste vire pitne vode, zaščito voda pred one-snaženjem, zaščito pred škodljivim delovanjem voda, večjo samooskrbo s hrano… Ta mesec je študij zaključil 215. diplomant, naši prvi diplomanti pa so pri nas že učitelji. Naša prednost so majhni oddelki, kar omogoča kakovostno delo in bolj oseben odnos med študenti in učitelji.

IHP konferenca Podonavskih držav, Bled, 2008

Na kateri dosežek ste najbolj ponosni?

Mislim, da je uspeh v življenju le izjemoma vezan le na en velik dosežek, bolj verjetno gre za več manjših dosežkov, ki jih nizamo počasi enega za drugim. Seveda pa je merilo za velikost dosežka zelo relativna oz. subjektivna stvar. Odvisno tudi od tega, kakšen je naš pogled na življenje in kaj od njega pričakujemo. Na svoji dosedanji ži-vljenski poti sem že marsikaj dosegla in bila na to ponosna in to na različnih področjih svojega življenja, ne samo v poklicu. Še vedno pa je zame najpomembnejše to, da sem zdrava, da so zdravi moji bližnji in da sem v življenju srečna.

Kako izkoristite prosti čas, če ga sploh kaj preostane?

V zadnjem času imam prostega časa res zelo malo. Velikokrat se vprašam, kam pelje to norenje in kakšen smisel ima, potem me pa takoj spet posrka divji tok vsakdanjika in sanje o mirnejšem življenju se razblini-jo, vendar se z dobro organizacijo in nekaj dobre volje da početi marsikaj. Seveda pa to pomeni, da se do večera ne ustavim. Hči mi je pred kratkim očitala, da sem hipe-raktivna. Tako si z možem vzameva čas in redno hodiva v gledališče (v to se prisiliva z nakupom abonmaja) in vsak teden pleševa, enkrat tedensko pa za svoje telo in dušo igram badminton. Kvaliteten čas z družino poskušamo preživeti na skupnih potova-njih, dopustu in izletih, seveda pa si vza-mem čas tudi za druženje s prijatelji. Skupaj smo pred 15 leti ustanovili športno društvo, v okviru katerega organiziramo različne športne prireditve, predvsem za najmlajše. Drugače pa se, tako kot večina sodobnih žensk, trudim usklajevati čas med delom in družino. Ker svoje delo opravljam z ve-likim veseljem, sem zadovoljna in mi je vse drugo toliko lažje. Doma se še vedno tru-dim obdržati neke tradicionalne družinske vrednote in tako vsak dan skuham kosilo, ki ga po možnosti pojemo skupaj. Kuhanje je pravzaprav tudi eden od mojih hobijev, seveda predvsem med vikendi, ko je nekaj več časa. Čedalje raje pa poskrbim tudi za to, da imamo svojo domačo ozimnico (kar očitno pride z leti :).

Za konec pa nas zanima, kaj bi radi sporočili študentom na FGG?

Svojim študentom večkrat rečem, da se vse da, samo če se hoče. Zdi se mi, da da-nes mladi marsi kdaj preveč hitro obupate, ko naletite na problem. Pa ne iščite vedno samo najlažjih in najkrajših poti! V življenju boste najbolj cenili tisto, za kar ste se mo-rali res potruditi.